Bolelo me je, ko je izrekla te besede. Pogovarjala sva se o sinu in njegovem odnosu z njegovo izbranko. Petri ona ni všeč, zdi se ji premalo ambiciozna, absolutno neprimerna za njenega sina. “Pa kaj vidi na njej? Kako lahko pusti, da je takšna? Če bi bila jaz zaljubljena…”
Meni s temi besedami povzroči notranji vihar, skušam razumeti sinovo stališče. “Rad jo ima.”
”Pa kako, a ga dobro potegne? A dobro fuka?” doda na ogenj.
”Ja, najbrž. To ni najina stvar. To imata onadva,” skušam braniti otroke.
”Jaz tega ne bom več dolgo gledala. Se bom nekam preselila, magari v eno sobico, samo da jih ne gledam,” nadaljuje.
Mene zareže v srcu a kljub temu ne spremenim izraza. Počutim se, kot da ne obstajam. Postanem malce pasivno agresiven. Iz njenih besed začutim, da tudi mene nima rada. Vsaj ne tako, kot jaz mislim, da bi si zaslužil. Izgleda, da je z mano samo iz neke navade oz. straha, da bi me imela katera druga. Spomnim se, kakšne je ona meni počela, pa sem ji kljub temu vedno stal ob strani, potrpel in vedno skušal nazaj vžgati iskro, ki bi spet zanetila najin ogenj.
K mojemu slabemu počitju prispevajo tudi pavze, čas ki preteče med enim in drugim seksom, nama trajajo tudi po 3 tedne. V tem času se pri meni razvije skrb, da ji nisem privlačen, da si ne želi biti z mano, da me ne izbira. Pa tako lepo mi je, kadar se počutim izbranega z njene strani. Da se ne počutim, da moledujem za seks, blowjob, karkoli. Vsak fuk z njo mi da te potrditve, pozabim na nesoglasja in zlahka odpustim vse kar se mi sicer zdi grdo. Takrat se počutim zaželjenega in povezanega, na višji frekvenci, napetosti izginejo, duša je spokojna in srečna, čustva spet oživijo, dobim nov zagon za ustvarjanje.
”Najdi si nekje drugje,” je njen predlog, ki mi ne da miru. Pa zakaj mi tako govori? A me res noče? Saj ne, da včasih ne bi kake pritisnil, ampak raje izberem to kar imamo. Ali nimamo zares?
Začnem se zapirati vase, skušam se zaščititi pred ne vem čem natančno. Po glavi mi rojijo neobstoječe zgodbe, kako se je odselila in me pustila. Ne vem zakaj me je tega tako strah. Vedno sem si z njo želel vztrajati, ampak s tem v veliko primerih pozabljam nase. Čas je za telovadbo, fizični napor.
Sprejel bom, kakorkoli se namerava odločiti, gledati moram nase, da ostanem človek, persona. Tak kot dejansko sem, kadar sem srečen.