Uspelo je. Po dobrih \u010detrt stoletja sva uspela prekiniti najino rutino, varnost in toplino. \u017de dobra dva meseca spiva lo\u010deno, vsak v svoji sobi, pogovarjava se le najnujnej\u0161e. Za vikend poskrbiva, da se imava lepo, a tega ne morem \u0161teti kot partnerstvo. Oba pijana, kon\u010dava z orgazmi. Potem pa standard, vnetje mehurja, bole\u010dine, antibiotiki, slaba volja pri njej, jaz se po\u010dutim krivca za to. Zdaj sva \u017ee dva vikenda zaporedoma lo\u010dena. Prej\u0161nji vikend sem imel obletnico Gimnazije, pa je rekla, da je vesela ker grem, da bo lahko malo sama. Da si oddahne od mene. Ni mi jasno, saj se sploh ne dru\u017eiva. Sem pa dobil njen dober BJ, ko sem se vrnil. Ve, da imam to ful rad in da s tem spuca napetost iz mene. Od sedaj naprej pa kot ka\u017ee vzdr\u017enost. Bom videl koliko \u010dasa bom jaz to lahko fural, glede na to da sem zdrav mo\u0161ki, poln kreativne seksualne energije, ki mu \u0161e vedno stoji in ne bi rad zavrgel nobene preostale erekcije. Sostanovalka ima \u0161e vedno navado, da kar izgine, ali pove neko polresnico, pusti odprte konce in potem izgine. Vzorci se ponavljajo. To niso napake, to so zavestne odlo\u010ditve, ki so \u017ee prerasle v vzorce. In ti vzorci gradijo njen karakter. Kar slabo mi je, ko gledam samega sebe, kako pustim da se mojih mej ne upo\u0161teva. Pa pogovarjala sva se o tem, si dala mo\u017enosti. To vidim kot nek \u010duden odnos, v katerem zame ni prostora. Tega res ne morem ozna\u010diti kot zdravo partnerstvo. Ne spomnim se, kdaj se mi je zadnjikrat nasmejala. Mo\u010dno opazim, \u010dutim in cenim njen trud, oba se trudiva. Te\u017eko mi je, ker jo tako malokrat vidim veselo. Nehal sem riniti vanjo, pa se mi ne zdi, da delam prav. Skrbi me pa\u010d. Zdi se mi tako osamljena in zapu\u0161\u010dena. Nesre\u010dna. Ampak nau\u010dil sem se, da jaz ne morem biti odgovoren za njena \u010dustva, imam svoja, za ta sem res odgovoren.<\/p>\n\n\n\n
Zgodijo se vikendi, ko greva s sostanovalko skupaj \u017eurat. Napijeva se, delava se da sva se ravno spoznala in zgodi se nama da greva skupaj tudi na sprehod in kavo. V\u010dasih se tudi dobro kresneva. Oba \u0161e vedno nosiva enaka prstana. <\/p>\n\n\n\n
Dolgo sem sku\u0161al, da sem na koncu spoznal, da odnosa ne morem re\u0161iti sam. Ne zmorem biti bli\u017eina in razdalja hkrati. Ne zmorem se kr\u010diti, le zato da bi ostal.<\/p>\n\n\n\n
Dej mi \u017ee mir enkrat. Sostanovalka. Pojdi \u017ee nekam po ta svoj prostor, ki ga rabi\u0161 in me nehaj du\u0161iti s tvojimi manipulacijami. Pusti me drugim. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Uspelo je. Po dobrih \u010detrt stoletja sva uspela prekiniti najino rutino, varnost in toplino. \u017de dobra dva meseca spiva lo\u010deno, vsak v svoji sobi, pogovarjava se le najnujnej\u0161e. Za vikend poskrbiva, da se imava lepo, a tega ne morem \u0161teti kot partnerstvo. Oba pijana, kon\u010dava z orgazmi. Potem pa standard, vnetje mehurja, bole\u010dine, antibiotiki, slaba […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[35],"tags":[],"class_list":["post-2115","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-vsiljive-misli"],"yoast_head":"\n