Rekla je da greva, karti sem priskrbel. Komaj \u010dakam, da greva spet plesat v Publiko, da jo spet vidim. Delo zaklju\u010dim zgodaj, danes si to lahko privo\u0161\u010dim… V Sparu razmi\u0161ljam, kaj vse potrebujeva za najino udele\u017ebo na “maratonu”. Upam, da jo danes otroci v vrtcu ne bodo preve\u010d utrudili, da bova polna mo\u010di in energije. Zadnje \u010dase se mi zdi, da ves teden nestrpno pri\u010dakujem, da bo spet vikend. Z radostjo v srcu pripravljam sendvi\u010de, vse kar premore hladilnik dam notri, da bodo polni in hranljivi. Upam, da ji bodo v\u0161e\u010d. Ugotovim, da imam mate \u010daja le za vzorec, a bom \u017ee nekako. Skombiniram en multi drink, ki me dodatno podkrepi. Iz krompirja v hladilniku in zelja si naredim solato, ki je po tednu proteinov prava pa\u0161a za moj \u017eelod\u010dek. Kmalu pride, izgleda malce utrujeno ampak vseeno nekako veselo. Prinese joto, se podkrepi z malce hladne trgane svinjine, kon\u010dno pride malce bli\u017eje in se usede zraven. V tem \u010dasu nisem zasledil niti enega njenega pogleda. Izgleda tako, kot da je sploh ne zanimam. Ni\u010d zato, dokler ona \u0161e zanima mene se ne bom dosti sekiral.<\/p>\n\n\n\n
Oboro\u017eena s piknik ko\u0161aro in drinkom se odpraviva skozi meglene predele avtoceste na sever proti Ljubljani. Najino parkiri\u0161\u010de zopet postane najina predigra oz. predparty. Meni so ti predpartyji zelo v\u0161e\u010d, upam da jih bova uprizorila \u0161e veliko. <\/p>\n\n\n\n
Opazim, kadar se ji kdo zelo pribli\u017ea. Tako je bilo v nekem trenutku. Zdrznil sem se, ko sem videl njegovo roko na njenem hrbtu, ljigavac, ampak me to vseeno ni vrglo iz tira, mi je pa glava vseeno za\u010dela povzro\u010dati nevarno me\u0161anico misli. Ampak spomnil sem se, da je to kar \u010dutim le signal, ne pa ukaz. Ne umaknem se, ampak se raje prepustim v svoj svet, z enim o\u010desom pa \u0161e vedno opazujem, kaj se dogaja. Za\u010dudi me, ko vidim da ima v roki telefon in je o\u010ditno vzela njegovo telefonsko. Ok. Ko vidim tipa, da se obrne k meni in naredi korak v mojo smer, jaz \u017ee ponudim desno roko v znak tega, da se spoznava. Marcel \/ Marko, se nekako sli\u0161i, zavoham da je prilo\u017enostni lovec na pi\u010dke, ki mu tokrat najbr\u017e ni najbolj uspelo in ga dodatno nalo\u017eim z eno krepko doma\u010do. On se v trenutku potegne nazaj, pa nazaj: “Stari ti nima\u0161 kaj skrbet, ona te ne bi nikoli prevarala.” To me je nekako nabilo s samozavestjo, najbr\u017e je opazil pozitivno spremembo na mojem obrazu, in je dodal: “Rekel sem ji da vaju vabim k meni ko bom mel party…”.
Pribli\u017eala se je tudi ona, najbr\u017e je videl moj samozavestni obraz in mi v enem stavku povedala vse: “Letnik 70, dva otroka pun\u010dka in fantek, pun\u010dka 14 fantek mlaj\u0161i, lo\u010den…” (meni pa v glavi vzporedno: “Zanimiv pogovor za nekoga ki ni\u010d no\u010de”, jebome moja notranja analiza, ki mi je v tistem trenutku odve\u010d)… Ona nadaljuje, da vabi njo in mene na party, ko bo imel. \u0160ah mat, moje vsiljive misli ob tak\u0161nih potrditvah nimajo niti najmanj\u0161e \u0161anse za pre\u017eivetje. Ob\u010dutek imam, kot da je moja meja obvarovana, miren sem.<\/p>\n\n\n\n
Kar naenkrat mi iz rok vzame smotko in potegne… Pomislim, wtf a zdej bo pa kadila, zanimivo? Misel se niti ni kon\u010dala, ko jo vidim, kako se zdrzne, presene\u010deno izdihne, pogleda smotko in se zave da je to moja smotka ne njen cigaret. Faak, neee. Panika. Ful jo sname. En dim na ves popiti alkohol udari mo\u010dno. Pravi da je pijana ko hudi\u010d. Odhiti do \u0161anka, po limono, vrne se s pomaran\u010do, ki pa ni tako u\u010dinkovita (morava dodat limono v piknik ko\u0161aro). Skupaj greva na zrak… Zrak pomaga premalo, zato greva malce hodit. Hodiva gor in dol po be\u017eigrajskem parku. Vmes vidiva vlak, poln bojnih tankov, pelje jih neznano kam. A to ni najin najhuj\u0161i problem. Problem je, da se ne po\u010duti dobro, zato hodiva in hodiva. Nazadnje se odlo\u010diva, da greva pogledat zaklju\u010dek v Publiko.<\/p>\n\n\n\n
Zadnji DJ seka v prazno, brez povezanosti, deluje kot da se je prvi\u010d postavil na deck. Psiho ga najprej iz\u017evi\u017ega, nato pa ga po koncu seta zagovarja. Svashta…<\/p>\n\n\n\n
Pot domov se mi je tokrat zdela kar naporna… Za trenutek sem postal tako utrujen, da smo se celo malce ustavili, se nadihali in jo mahnili naprej domov. Ona se je ves preostanek poti pogovarjala z mano in me ohranjala prisebnega, zmo\u017enega vo\u017enje. <\/p>\n\n\n\n
Doma me povabi k sebi.<\/p>\n\n\n\n
Hvale\u017een.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Rekla je da greva, karti sem priskrbel. Komaj \u010dakam, da greva spet plesat v Publiko, da jo spet vidim. Delo zaklju\u010dim zgodaj, danes si to lahko privo\u0161\u010dim… V Sparu razmi\u0161ljam, kaj vse potrebujeva za najino udele\u017ebo na “maratonu”. Upam, da jo danes otroci v vrtcu ne bodo preve\u010d utrudili, da bova polna mo\u010di in energije. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[35],"tags":[],"class_list":["post-2082","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-vsiljive-misli"],"yoast_head":"\n