Danes sem spet zapadel v vpra\u0161anje, ki je dejansko namenjeno meni. Ali si jaz zares \u017eelim iti naprej po skupni poti? Ali pa sem morda radoveden, kaj bi se zgodilo \u010de bi se dokon\u010dno lo\u010dila?<\/p>\n\n\n\n
Ne verjamem, da se zbli\u017eujeva. To, da me je porinila stran, kot neko nepomembno opcijo, to je zelo bolelo… Sedaj me ne boli ve\u010d toliko. Vem kdo sem in kaj zmorem. Za to ne potrebujem ve\u010d potrditve, \u010deprav sem po njej ve\u010dkrat hrepenel. Sem prijazen, droben in ne\u017een \u010dlovek, kar pa ne pomeni da sem neka nemo\u010dna zguba. Vedno bolj mi je jasno, da lahko grem naprej tudi sam. Saj nisem nek bednik, kot me trenutno vidi. Ravno se uspem malce distancirati, pa me po enem mesecu za\u010dne spra\u0161evati, \u010de bi bil za to, da bi \u0161e seksala. Da si sploh ne more predstavljati, da bi \u0161la s kom drugim. Napisal sem ji, da je nikoli nisem zavrnil. Saj sem ful potreben, z veseljem bi… Nisem prepri\u010dan, da je to dobra ideja. Morda pa bi s tem vse razre\u0161ila? A dvomim, da bom jaz stopil v spalnico. Meni je tega v zadnjem obdobju itak hudo manjkalo, tako da sem se nekako odvadil. Naenkrat se je vse spremenilo. Njeno telo je nehalo govoriti z mojim. Njen obraz se je rahlo obrnil stran, ko sem ga \u017eelel poljubiti. Ko sem se v postelji \u017eelel stisniti k njej, se je nekako skrila vase, njeno telo je otrdelo. Zdelo se mi je, da je jezna. Vsak dan je bil vsaj en nepotreben izpad, ki me je popolnoma odvrnil od misli na to. In enkrat, ko sem opazil, da je druga\u010dna, tega nisem ve\u010d mogel odpaziti… O\u010ditno sem posve\u010dal preve\u010d mojega fokusa v to, da bi bila ona zadovoljna, nase pa sem popolnoma pozabljal. Obenem ji tega nikoli nisem znal povedati v obraz. Preve\u010d mi je bilo do tega, da je ne bi razburjal.<\/p>\n\n\n\n
Sedaj sem odrinjen, \u010de gledam iz njenega vidika… \u010ce gledam iz mojega, sem na svojem mestu.<\/p>\n\n\n\n
Vem, da obstaja. Ki bi zame v svoji du\u0161i naredila dovolj prostora, brez da bi za to moral prositi. Ki me ne bi poni\u017eevala in mi vzbujala ob\u010dutka, da sem neumen. Ki bi mi govorila resnico in ne bi potrebovala laganja, prikrivanja. Ki ne bi odpirala vrat najinega odnosa in notri spu\u0161\u010dala zunanjih. Ki se ne bi vedla, kot da je samska in ne bi potrebovala zunanjih potrditev, ampak bi bila zadovoljna s tem, kar imamo. Ki bi se z njo lahko pogovarjal ure in ure. Ki bi znala razbrati in izpolnjevati moje potrebe. Ki bi ji ponudil svojo roko, ona pa bi jo prijela, ne umaknila. Njo bi z veseljem vodil naprej in skrbel zanjo. \u017delim si, da bi to bila ona. Vem, da obstaja…<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Danes sem spet zapadel v vpra\u0161anje, ki je dejansko namenjeno meni. Ali si jaz zares \u017eelim iti naprej po skupni poti? Ali pa sem morda radoveden, kaj bi se zgodilo \u010de bi se dokon\u010dno lo\u010dila? Ne verjamem, da se zbli\u017eujeva. To, da me je porinila stran, kot neko nepomembno opcijo, to je zelo bolelo… Sedaj […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[35],"tags":[],"class_list":["post-2013","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-vsiljive-misli"],"yoast_head":"\n