In ko pomislim, da sem na dobri poti me zopet preplavijo misli na sre\u010dne trenutke najine skupne preteklosti. Na telefonu se mi vsilijo fotografije “Memories”, ki me \u0161e dodatno obte\u017eijo. Spet za\u010dutim neizmerno \u017ealost ob izgubi. Jebenti ne morem tako funkcionirat. Na Dinitu se prekladam in kar nekaj klikam… Darkotu nekaj nalo\u017eim in poka\u017eem stare screenshote, upam da ni opazil. Manjka mi fizi\u010dna dejavnost. Pa fukat me, ko svinja. Razneslo me bo. “Arbeit macht frei.” To moram izplesat. Rabim en dober party. Pa eno mikro dozo mdme. Pa bom kot prerojen. Danes party v Publiki, big hall. Da vidmo. Liam mi ves \u010das stoji ob strani. Najsre\u010dnej\u0161i o\u010de sem lahko.<\/p>\n\n\n\n
Na\u010drt mi uspe. Vse se dodatno poklopi \u0161e, ko me kli\u010de Aco, da \u010de mu lahko pridem pomagat pri otrocih, ki so nekaj bolehni. Poln optimizma se odpravim, tankam minimalno, vozim 90 – 100\/h, kon\u010dno se privle\u010dem do Acota. On ful vesel, jaz tudi. \u0160ok, bogi otro\u010dki… Zdelani do amena. Shit… Aco slabe volje, en drugega obte\u017eujeva s svojimi problemi. Car niti enkrat ni rekel ni\u010d grdega \u010dez Petro. Sku\u0161a mi pomagati iz mojega overthinkanja in navezanosti, spodbuja me, \u010deprav je sam bolj v kurcu kot jaz. Povem mu, da ne vem kaj bom, da ne bom pri\u0161el skozi mesec, ker ni bilo bo\u017ei\u010dnice, ki sem jo pri\u010dakoval… Takoj mi ponudi 500EUR, da mu lahko vrnem kadar ho\u010dem. A ne vzamem, mi bo posodil, \u010de bo res hudo, se dogovoriva.<\/p>\n\n\n\n
Grem na party, brez nekega pri\u010dakovanja, pravega veselja. Malo pred polno\u010djo pridem do Publike in na vratih ekipi razdelim 3 doma\u010de mandarine, pohvalim novo barvo las blagajni\u010darke, si pustim nadeti zapestnico in se prvi\u010d v \u017eivljenju sputim po stopnicah v big hall, kjer \u017ee na\u017eiga pravi techno. Slaba osvetlitev in \u0161ibko ozvo\u010denje me ne navdu\u0161ijo preve\u010d. Ljudi skoraj ni. Stopim na WC, lulat, pa vzet mikro bombico… Popijem drink, ki sem si ga prinesel s sabo in stopim ven enega pokadit. Opazujem to zadeto mladino, ki se ga utrga tako, da izgledajo kot zombiji. Vmes par znanih obrazov, s katerimi se pozdravimo. Spet se spomnim na Petro, te\u017eko mi je a se sku\u0161am preusmerjati v to, da ne morem ni\u010d, tako ona \u010duti in to ni odvisno od mene. To je njen instinkt in prav je, da ga upo\u0161teva. Spet se v meni za\u010dne odvijati \u010dustveni rollercoaster, zato grem notri med ljudi, ki jih \u0161e vedno ni… Stopim do \u0161anka po edini drink, ki si ga bom danes privo\u0161\u010dil notri. Natakarica me lepo pozdravi in “Kako ste danes?” Presene\u010den, odvrnem da naj me tika in fejkam da sem super. Kar naenkrat za\u010dne tresti telefon v \u017eepu. Pogledam, pa cca 6 Instagram messege-ov, Vanessa pravi da sta se s Toma\u017eem spi\u010dla, pa da se je on ful napil,… \u010ce lahko pridem gor? Ne zdi se mi primerna in dobra ideja. Sku\u0161am izvle\u010di kaj je bilo, pi\u0161e mi, jaz berem, jo sku\u0161am pomirit. Pravi da je sama doma, Toma\u017e je nekje s frendom, ona nima niti za kadit. Odsvetujem ji kajenje, \u010de je tako razburjena… Spet jo mirim, naj prespita. Naj se potem lepo pogovorita, ker se imata rada in nima smisla, da si prizadejata bole\u010dine po nepotrebnem. <\/p>\n\n\n\n
Pospravim telefon in se sku\u0161am fokusirati nase. Spet grem ven enega skadit, tam sre\u010dam Liamove vrstnike, dva poznam iz Spara, en je Marko, haha. Spravijo me v dobro voljo, skupaj kadimo, meni pade joint, med pobiranjem polijem malo viskija… Haha, klovn. Povabijo me na smu\u010danje, a zavrnem… Zunaj ni prijetno. Grem notri na toplo, \u010dekiram zgornji floor z dvema plesalcema in se hitro usmerim v spodnjo nori\u0161nico. Nekako se prebijem po nerodnih stopnicah do placa blizu zvo\u010dnika, kjer se mi je zdel najbolj\u0161i zvok… Ne oziram se na druge in sku\u0161am pasti v sceno… Nekako se zasanjam in zagibam, ugotovim da me bolijo jajca, a se sku\u0161am popolnoma odklopiti… Kar naenkrat zadaj na vratu za\u010dutim led in roko, ki me zgrabi za levo ritnico… Pizda, sko\u010dim pokonci, se obrnem in vidim eno temnolaso dekle, ki se mi \u0161iroko nasmehne in \u017ee leti naprej, ko da je to njeno redno delo… Uuff, kaj je blo pa to zdej? Srce se mi po\u010dasi umiri in spet sku\u0161am zaplavati v “therapy mode”. Pa me jebe, nekako ple\u0161em, a misli jebejo… Nonstop mislim nanjo. Pa si re\u010dem, fak fokus stari, fokus. Dej ta fokus stran… Pa se nekako usmerim stran od teh misli… In spet. In postanem jezen sam nase, ker vem da si to po\u010dnem sam. Moj obraz in po\u010dutje se iz nekega fake veselja spremeni v mrko \u010drnogledega. Spet za\u010dnem razmi\u0161ljati, kaj mi \u017eeli vesolje sporo\u010diti, \u010desa nau\u010diti. Pustila sva, da se otroka, ki \u017eivita v naju, medsebojno pretepata. Ni \u010dudno, da naju je to pripeljalo do sem. To je izgleda edina mo\u017ena re\u0161itev, da bova funkcionirala kot je treba? Spet tisti te\u017eki feeling, o\u010di se mi zasolzijo, zato jih zaprem, da me ne bi kdo videl, probam se prepustit, pa mi ne gre najbolje. Pa zakaj me vidi v taki lu\u010di? Pizda zakaj? In kar nimam miru… Znorel bom… Kar naenkrat za\u010dutim da mi je zadaj nekdo dvignil majico in ob\u010dutil sem mraz na hrbtu… Obrnem se in tam en tip s pahlja\u010do, vpra\u0161a, \u010de mi ni ni\u010d vro\u010de? Odvrnem, da mi ni… Wtf, kam sem jaz danes pri\u0161el? Spet grem ven kadit, pogledam telefon, pa spet 5 sporo\u010dil… Kako je Toma\u017e pijan in se je zdrl na Vanesso, in je ona potem do\u017eivela pani\u010dni napad, potem pa ko je to videl se je umiril in ji pomagal… Uf, kaj jima to rabi? K meni pristopi nek fant, ki tudi kadi in se za\u010dneva pogovarjati… Pove mi, da je dru\u017einski failure, da je vse razo\u010daral, a da jih ima vse tako rad, da mi ne more opisati. Za\u010dutim ga, da je res \u010dist v du\u0161i, da pa je v preteklosti naredil par slabih stvari, ki ga sedaj preganjajo. Ko se pozdravi z mimoido\u010do \u017eensko, mi razjasni, da ga ta \u017eenska neizmerno rajca, da bi \u0161el takoj z njo, ampak je lezba… Uf, model… Spravi me v dobro voljo. Potem mi zaupa, da je \u0161e devica… Za\u010dudim se, on pa mi odvrne, da \u010daka res ta pravo… Ooof, respect… Skupaj greva notri, potem pa se nekako razgubiva v mno\u017eici. Jaz spet poi\u0161\u010dem pravo mesto, vmes se z enim tipom zaletiva z glavama, da sem videl zvezdice, pa si dobrovoljno takoj medsebojno oprostiva, odpustiva in \u0161e enkrat stakneva glavi, tokrat brez udarca. Nadaljujem proti zvo\u010dniku, nekako vesel… Glasba je dobra, padem notri… Preplavi me radost, joy, spro\u0161\u010denost… Za nekaj trenutkov pozabim na vse. Sam sem, nekako sre\u010den in miren. Ko se zavem miru pa me kar naenkrat spet preplavi sranje. Upam, da jo ne skrbi? Pizda sploh ji nisem ni\u010d povedal, da grem? Jaz nisem normalen… Zakaj to delam? Nimam miru, sam nad sabo sem razo\u010daran. Jezen… Ne morem ve\u010d plesati… Noge so me za\u010dele ubijati. Dost imam, grem domov. Stopim do garderobe, \u010dakam na jakno. Do garderobe pristopi neka svetlolaska in me vpra\u0161a kam grem. Re\u010dem, da do avta, si najprej malo spo\u010dit, potem pa domov v Piran. Vpra\u0161a, \u010de se lahko pridru\u017ei? Jaz zmeden, pomislim \u010de vsi danes vohajo, da imam polna jajca? Trenutek zastanem, potem privzdignem levo roko in poka\u017eem na prstan… Imam \u017eeno, ki jo imam rad. Nimam energije za to… Nasmehnila se je in odvrnila da razume in spo\u0161tuje. Jaz sem se nasmehnil, pozdravil in zbe\u017eal. V avtu sem si nastavil gretje na max, se usedel na sovoznikov sede\u017e in pojedel vse kar sem si pripravil… Za\u010dnem voziti… Ufa, kako sem utrujen. Namesto proti domu, zavijem proti Acotu. Pri njemu padem na kav\u010d in izginem. On me pride pokrit.<\/p>\n\n\n\n
Zbudim se cez 3 ure, z rahlim glavobolom. Aco gor pri otrocih, ne ve da sem pokonci… Voda, magnezij, jabolko, banana. Spet brainstorm… Fak. Pogledam na telefon, spet sporo\u010dilo, da sta Vanessa in Toma\u017e bolje… Lajkam, napi\u0161em da sem jaz malo v kurcu. Takoj sporo\u010dilo nazaj, da lahko prideta… To me nekako razveseli, a vseeno zavrnem. Saj sem z Acotom, ki je medtem pri\u0161el dol. Skuha kavo. Debatirava o energijah, kako izhaja, iz kje… Kako so v vsakem izmed nas del\u010dki zvezd iz vesolja, kako je vse povezano… Uf dale\u010d sva \u0161la, je bila pa odli\u010dna distrakcija. Spravi me v dobro voljo, ko mi zaupa, da je pred dnevi sre\u010dal sosedo, ki ful hudo izgleda… Da se mu je poto\u017ela, da njen mo\u017e nonstop dela, da ga nikoli ni doma. “Stari, a misli\u0161 da se mi nastavlja?” me je vpra\u0161al… Haha, ja, po mojem ja… “Ampak jaz ne bi mogu, se vtikat v neko zvezo…” nadaljuje… Odvrnem mu da ne vem… Nimam nekih izku\u0161enj, da bi mu lahko solil… “Je rekla, da se vidiva na \u0160marni gori.” pove… Dobre volje mu re\u010dem, da ga lahko pospremim do njenih vrat, haha.<\/p>\n\n\n\n
Potem se po 4 jointih, ufa Aco, po\u010dasi odpravim domov… Gledam, kako sem pono\u010di posvinjal avto s \u010dipsom, vse mastno. Potem mi misli spet za\u010dnejo uhajati. Vozim kot zombi, gledam na \u010dimmanj\u0161o porabo. Pridem skozi zadnji tunel… Aaaah son\u010dni dom namesto meglene Ljubljane. Postanek McFish in domov. Mmmm dom. Tu moje srce vseeno bije druga\u010de. Doma\u010di tu\u0161, stopim iz kopalnice in grem avtomati\u010dno v spalnico… Zdrznem se, spomnim da ne sodim sem, se obrnem proti sobici, kjer se ule\u017eem na posteljo in pri\u010dnem s pisanjem.<\/p>\n\n\n\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
In ko pomislim, da sem na dobri poti me zopet preplavijo misli na sre\u010dne trenutke najine skupne preteklosti. Na telefonu se mi vsilijo fotografije “Memories”, ki me \u0161e dodatno obte\u017eijo. Spet za\u010dutim neizmerno \u017ealost ob izgubi. Jebenti ne morem tako funkcionirat. Na Dinitu se prekladam in kar nekaj klikam… Darkotu nekaj nalo\u017eim in poka\u017eem stare […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[35],"tags":[],"class_list":["post-2003","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-vsiljive-misli"],"yoast_head":"\n