P: Ne bom ve\u010d pustila, da se zna\u0161a\u0161 nad mano. 30 let sem bila zaprta doma… Nikamor nisem smela, kadar sem \u0161la je bilo vse narobe. Sploh mi ne zaupa\u0161.
<\/p>\n\n\n\n
M: Ne morem ti zaupati, \u010de pa vem kdaj mi la\u017ee\u0161. Kako naj to naredim?
<\/p>\n\n\n\n
P: Ja valda da ti la\u017eem, \u010de pa…
<\/p>\n\n\n\n
M: No, vidi\u0161, saj vedno \u010dutim kadar mi la\u017ee\u0161. To me ful boli, in mi povzro\u010da nepotreben ob\u010dutek negotovosti, ki me potem raz\u017eira… <\/p>\n\n\n\n
P: Pusti me, zdaj jaz govorim. <\/p>\n\n\n\n
M: Oprosti… Povej do konca prosim.<\/p>\n\n\n\n
P: Ne bom ve\u010d tega pustila… \u0160la bom s komer ho\u010dem, kamor ho\u010dem, pa \u010de je tebi prav ali pa ne. Tako sem se odlo\u010dla in tako bo… Ne mislim ve\u010d zamujati svojega \u017eivljenja, ho\u010dem \u017eiveti.
M: A sem ti kdaj kaj oporekal? Sem rekel da ne sme\u0161 ven… A mi mora biti vedno prav, kadar kam gre\u0161? V\u010dasih mi pa\u010d ni ok…<\/p>\n\n\n\n
P: Ne, samo zamoril si me vedno, da jaz potem nisem mogla u\u017eivati, ko sem \u0161la ven.<\/p>\n\n\n\n
M: V\u010dasih mi ni bilo prav, ja priznam. Jaz z mojimi bedastimi pri\u010dakovanji pa\u010d mislim, kako bova nekam \u0161la, potem pa me zajebe\u0161 in pusti\u0161 doma, re\u010des danes grem ven… In to je to…
Jaz vedno najprej re\u010dem tebi… Se prilagodim tebi. Vedno si bila moja prva izbira. <\/p>\n\n\n\n
P: Vidi\u0161, to so tvoja pri\u010dakovanja kriva. Ti si kriv, da je tako.<\/p>\n\n\n\n
M: Kriv za kaj? \u010ce se mi zdi pa lepo imeti nekoga, ki ga imam rad, ki mi ne bi lagal in se ne bi izmikal. Ki se me ne bi izogibal in konstantno iskal prilo\u017enosti, da bi \u0161el nekam z nekom, ki nisem jaz. Namesto, da bi midva skupaj druge delala ljubosumne, sem na koncu jaz… Potem si mislim, da i\u0161\u010de\u0161 uteho, kadar objame\u0161 drugega mo\u0161kega.<\/p>\n\n\n\n
P: Ma dej, kak\u0161no uteho… Nikoli nisem ni\u010d imela z nikomer.
<\/p>\n\n\n\n
M: Vem da ne, vem da se ti tako pozdravlja\u0161 z vsemi, ampak jebiga, v\u010dasih me moti, ko vidim tvoje roke okoli vratu drugega mo\u0161kega. So neke meje pri meni.
<\/p>\n\n\n\n
P: Vedno sem bila tak\u0161na… Zakaj mi nisi nikoli rekel?<\/p>\n\n\n\n
M: Ne vem, mislil sem da imamo meje dostojnega in sprejemljivega postavljene podobno… Da bo\u0161 te otro\u010darije nekako prerasla. Da ti bom jaz dovolj na tem svetu…
Jaz se nikoli ne obe\u0161am po nekih bejbah… Se mi ne zdi spo\u0161tljivo do tebe, niti nimam neke potrebe…<\/p>\n\n\n\n
P: Ti si bolan… Poi\u0161\u010di si pomo\u010d… Jaz ne bom ve\u010d dajala za to, da mi terapevt re\u010de, da ni ok, da mi ne pusti\u0161 ven… To vem sama… Nikoli nisem ni\u010d z nikomer imela. <\/p>\n\n\n\n
M: Maa veem da ne… Samo… Ve\u0161 mo\u0161ki to razumejo druga\u010de. \u010ce se jim vr\u017ee\u0161 v objem, si bodo mislili, da se jim ponuja\u0161…<\/p>\n\n\n\n
P: A deeej neehaj no… To imate tipi neke \u010dudne predstave… <\/p>\n\n\n\n
M: Ja \u010disto mogo\u010de… Govorim, da tako je pri ve\u010dini…<\/p>\n\n\n\n
P: Ja, kr nekaj, bolano… Pa saj vsakega takoj odpikam…<\/p>\n\n\n\n
M: Ne vem, ko sem sam doma in me ni zraven, ne morem vedeti… In vem da kar ne ve\u0161 ne boli, ampak mene boli tudi to… Pa saj ni, da te ne pustim ven? A je res tako? Kdaj je bilo to?<\/p>\n\n\n\n
P: Ma vedno si mi nekaj rekel… A se spomni\u0161 kaj si ti meni rekel ko sva \u0161li z E v ambasado… “Pazi kaj dela\u0161, isto delam jaz v istem trenutku…” Ma prekleti psihopat.<\/p>\n\n\n\n
M: Meni pa se je zdel tako kul dogovor…<\/p>\n\n\n\n
P: Psihopat, poi\u0161\u010di si pomo\u010d.<\/p>\n\n\n\n
M: Pa pees*a to je blo dvajset let nazaj…<\/p>\n\n\n\n
P: Ja, sej me \u017ee ves \u010das zatira\u0161 in manipulira\u0161…<\/p>\n\n\n\n
M: ***mene ful sram. Utihnem… Ne govorim ve\u010d. Notri me stiska, a sku\u0161am ohraniti mirno pojavo.*** Ampak mislil sem da imamo nekaj lepega, sre\u010dno dru\u017eino…<\/p>\n\n\n\n
P: Ja navzven imamo one big happy family… Saj to \u017eeli\u0161 a ne?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
P: Ne bom ve\u010d pustila, da se zna\u0161a\u0161 nad mano. 30 let sem bila zaprta doma… Nikamor nisem smela, kadar sem \u0161la je bilo vse narobe. Sploh mi ne zaupa\u0161. M: Ne morem ti zaupati, \u010de pa vem kdaj mi la\u017ee\u0161. Kako naj to naredim? P: Ja valda da ti la\u017eem, \u010de pa… M: No, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[35],"tags":[],"class_list":["post-1997","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-vsiljive-misli"],"yoast_head":"\n